VZAJEMNI SKLADI

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev. S tako zbranim premoženjem upravljavci v družbi za upravljanje na kapitalskih trgih kupujejo različne vrednostne papirje. Lastniki vzajemnega sklada ste vlagatelji, ki vanj vlagate denarna sredstva in s tem kupujete enote premoženja vzajemnega sklada.

Vlaganje v vzajemni sklad je podobno trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi, le da v primeru vzajemnega sklada skrb za naložbo in spremljanje nihanj na trgih prepustite Triglav Skladom in njihovim finančnim strokovnjakom z dolgoletnimi izkušnjami. Ker ima sklad na voljo več premoženja, omogoča manjšim zasebnim vlagateljem, da z nižjimi stroški dosežejo večjo razpršenost naložbe kot pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje, s tem pa se poveča varnost naložbe

PRIJAVI SE NA POSVET

Brezplačno vam svetujemo glede na vaše potrebe.

SESTAVA PREMOŽENJA VZAJEMNIH SKLADOV

Družba za upravljanje ob vsakem vplačilu vlagatelja izda investicijski kupon iz katerega je razvidno, kdaj je vlagatelj vplačal, koliko je vplačal ter koliko enot premoženja po kakšni ceni (VEP – vrednost enote premoženja) je pridobil. Investicijski kupon je vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje in ga ni mogoče prenesti na drugo osebo ter vlagatelju omogoča:

Vsako vplačilo se pretvori v enote premoženja, saj te sestavljajo vzajemni sklad. Njihovo število se povišuje, oz. znižuje glede na prilive, oz. odlive sredstev iz sklada. Koliko enot premoženja vlagatelj pridobi ob posamičnem vplačilu družba za upravljanje izračuna tako, da vrednost vplačila, zmanjšano za vstopne stroške, deli z VEP. Število enot vlagatelja se v skladu ne spreminja v kolikor vlagatelj ni izvršil dodatnih nakupov ali prodaj. Vsak vlagatelj si lahko izračuna trenutno stanje svojih sredstev tako, da pomnoži trenutno VEP s številom enot, ki jih ima v posameznem skladu.

Kako družba za upravljanje dnevno izračuna VEP?

Vrednost enote premoženja (VEP) se izračunava za delovne dneve tako, da se od celotnih sredstev sklada odštejejo obveznosti in rezervacije, dobljena razlika pa se deli s številom vseh enot premoženja v obtoku.

Kaj je naložbeno tveganje in ali so naložbe v vzajemne sklade tveganje?

Pojem »naložbeno tveganje« predstavlja tveganje vlagatelja, da ta v času varčevanja ustvari drugačno donosnost izbrane naložbe od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna (torej, da vlagatelj ustvari izgubo kapitala.

  • Posamezni skladi se medsebojno razlikujejo po stopnji naložbenega tveganja.
  • Delniški skladi so na splošno (predvsem kratkoročno); bolj tvegani od obvezniških, skladi, ki vlagajo v manj razvite visoko rastoče trge (npr. v kitajskega), pa so bolj tvegani od skladov, ki vlagajo v visoko razvite kapitalske trge Evropske unije in/ali Severne Amerike.
  • Z daljšanjem ročnosti varčevanja se verjetnost izgube pri naložbah v delniške sklade močno zmanjša.
  • Kratkoročna borzna nihanja so vsakdanji pojav in dolgoročno niso pomembna, zato jim ne smemo posvečati prevelike pozornosti.
  • Razumen vlagatelj se o naložbi v posamezne sklade nikoli ne odloča samo na podlagi preteklih donosnosti, prav tako pa se tudi ne odziva na kratkoročna nihanja na kapitalskih trgih.
  • Tisti vlagatelj, ki prevzame razumno naložbeno tveganje, lahko med varčevanjem ohrani potrebno mirnost.
  • Višjo donosnost lahko dosežemo le s prevzemanjem večjega naložbenega tveganja.

Ali lahko moja naložba v vzajemne sklade propade?

Premoženje posameznega sklada je sestavljeno iz različnih finančnih instrumentov (delnice, obveznice, denar …) različnih izdajateljev (podjetij, držav …). Ustrezna razpršenost naložb zagotavlja vlagateljem veliko varnost naložb, saj je vpliv ene nedonosne naložbe na premoženje sklada praviloma zelo majhen.

    • Poslovanje posamezne družbe za upravljanje nadzorujejo pristojni regulatorji (v RS je to Agencija za trg vrednostnih papirjev), banke skrbnice krovnega sklada in neodvisni revizorji, kar vlagateljem zagotavlja visoko raven varnosti. Poleg tega je premoženje sklada ločeno od premoženja družbe za upravljanje.
    • V vzajemnem skladu posamezne naložbe, panoge ter makro in mikroekonomske podatke na dnevni ravni namesto nas spremljajo visoko usposobljeni strokovnjaki, ki namesto vas sprejemajo tudi odločitve, kdaj posamezno naložbo kupiti/prodati.
    • Pomembno je, da investiranja v posamezne delnice ne enačimo z investiranjem v vzajemne sklade.
    • Če investiramo v posamezno delnico, moramo spremljati poslovanje podjetja, vse novice in dogodke v zvezi s tem, ter v določenih trenutkih sprejeti odločitev, ali naložbo prodati ali ne. Za vse to potrebujemo veliko časa in znanja. Poleg tega je tveganje v tem primeru bistveno višje, ker je naše premoženje v celoti odvisno od poslovanja enega podjetja. Z investiranjem samo v eno delnico lahko izgubimo tudi celoten vložek.

Kakšni so celotni stroški varčevanja v vzajemnih skladih?

Pri varčevanju v vzajemnih skladih so pomembni vstopni in izstopni stroški, stroški za prestop in stalni stroški.

Vstopni, prestopni, izstopni stroški so navedeni v odstotkih in se obračunajo od vrednosti vplačila, izplačila ali prestopa.

  • vstopni stroški – nastanejo ob vsakem vplačilu v sklad in se obračunajo od vrednosti vplačila v sklad (npr. vstopni stroški zanašajo 3 %; v sklad vplačamo 3.000 EUR, vstopni stroški so torej 90 EUR);
  • izstopni stroški – nastanejo ob izplačilu iz sklada;
  • stroški za prestop – stroški, ki nastanejo, ko prestopite iz enega v drug podsklad.

Stalni stroški oz. celotni stroški poslovanja vključujejo provizijo za upravljanje, provizijo za opravljanje skrbniških storitev in druge stroške, ki bremenijo premoženje podskladov. Dnevno se odštevajo od vrednosti točke (VEP) sklada. Stroški, prikazani v KIID ali mesečnem poročilu, so ocenjeni stroški, dejanski pa so prikazani v letnem poročilu. Ti stroški se lahko spremenijo. Prikazani donosi skladov v mesečnih poročilih ali tečajnicah so donosi že po odštetih stalnih stroških.